Gregor Habjan
ZGODOVINA SLOVENSKEGA SHOWDOWNA
Showdown so naši paraolimpijci zasledili na paraolimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, ko se je showdown predstavljal, kot eden izmed predstavitvenih športov. Ta šport je opazil Anton Marton, ki je bil takratni trener golball reprezentance in učitelj športne vzgoje v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. S pomočjo drugih ga je uspešno prenesel tudi v Slovenijo, kjer smo leta 1998 izdelali najprej 3 mize in leta 2000 še 11 showdown miz. Edini slovenski proizvajalec miz je Srednja lesarska šola iz Škofje Loke. Ob zahtevah, ki so se sproti pojavljale smo leta 2008 izdelali še 4 dodatne mize, ki pa so vrhunsko izdelane, enostavne za transport in dovolj stabilne za kvaliteno igro.
Leta 2001 so se Slovenci začeli ukvarjati s showdownom, kar je spodbudilo tudi določeno tekmovalnost in pričetke prvih neuradnih tekmovanj. Showdown so pričeli igrati na obeh šolah za slepe in slabovidne v Sloveniji (Zavod za slepe in slabovidne Ljubljana in Center za slepe in slabovidne Škofja Loka) in na vseh 9 društvih slepih in slabovidnih v Sloveniji (Koper, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana, Novo Mesto, Celje, Ptuj, Maribor in Murska Sobota). Na obeh šolah sta se odigrala šolska prvenstva in na društvih društvena prvenstva. Leta 2003 so se ta prvenstva združila v Slovensko ligo pod okriljem Zveze slepih in slabovidnih Slovenije in na koncu lige so se kvalificirani igralci lahko udeležili 1.državnega prvenstva Slovenije 2003. Od takrat naprej liga med društvi redno poteka in ob koncu lige vedno sledi Državno Prvenstvo.
Leta 2004 se Slovenija prvič udeleži tudi mednarodnih tekmovanj in sicer je Boštjan Vogrinčič v spremstvu našega sodnika Nejca Jakiča odšel na Evropsko Prvenstvo v Handen na Švedskem. Boštjan se je uvrstil nekje na sredino lestvice. Po tem tekmovanju se je razvoj slovenskega showdowna bliskovito širil navzgor, tako v kvaliteti, kot tudi v kvantiteti. Leta 2005 je Zveza za šport invalidov Slovenije izbrala Gregorja Habjana za trenerja reprezentance v showdownu. Ker je Gregor po poklicu profesor športne vzgoje in se je profesionalno ukvarjal s športom slepih in slabovidnih je njihovo vabilo rad sprejel. Obiskoval je društva, odkrival skrite talente in showdown spodbujal na nacionalni ravni, kolikor se je le dalo. Kmalu se je oblikoval krog 15 igralcev, ki so bili sposobni kvalitetno igrati in nenazadnje tudi dosegati lepe rezultate v mednarodnem razredu. Hvala zvezi za šport invalidov Slovenije, ki je podprla delo Gregorja in mu zaupala, kajti s tekmovalci se je treniralo bolj kot ne profesionalno.
Leta 2002 je bil organiziran tečaj sodnikov, kjer se je pridobilo 8 uradnih sodnikov showdowna v Sloveniji. Naslednji tečaj je bil leta 2007, kjer je Slovenija pridobila še 6 novih sodnikov. Zadnji tečaj za 3 dodatne sodnike pa se je izpeljal v letu 2009. Tako imamo sedaj kar lepo število sodnikov, ki lahko sodijo tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. Naslednji sodniški seminar se predvideva leta 2012, ki bo namenjen predvsem novincem in obnovitveni tečaj za vse dosedanje sodnike.
Uradno je Slovenija prvič, kot reprezentanca nastopili leta 2005 na Češkem, kjer je bilo organizirano prvo SP v Olomoucu na katerem je sodelovalo je 9 držav. Slovenski tekmovalci so bili na tem prvenstvu še povsem neizkušeni in temu primerno tudi uspešni (v kategoriji žensk je Tanja Jesih Bačnik dosegla odlično 6 mesto). Prvenstvo je presenetilo tekmovalce in so bili ob koncu dobesedno izčrpani. Urnik je bil za tekmovalce ubijajoč, saj so tekmovanja potekala vsak dan od 7h zjutraj pa do 22h ponoči. Tam je naš trener dobil formulo kako bo potekalo delo z reprezentanco naprej! Povsem se je spremenil način treniranja, kar pa leta 2006 na EP v Den Boschu na Nizozemskem še ni prineslo kakšnih vidnih rezultatov. Edino s čimer se lahko Slovenija pohvali na tem prvenstvu sta bila naša sodnika Nejc Jakič in Špela Susman, ki sta svoje delo opravila naravnost odlično. Na tem prvenstvu se je prvič pojavilo tudi ekipno tekmovanje, ki je dan danes že stalnica vseh večjih turnirjev in prvenstev.
O pravih uspehih slovenske reprezentance lahko začnemo govoriti z letom 2008, ko so se udeležili 4. evropskega prvenstva na Finskem v Tuusuli. Tu so naši igralci dobesedno eksplodirali. Aleksander Sabo je dosegel odlično 2. mesto v moški konkurenci, Jana Fuhrer pa odlično 3. mesto v ženski konkurenci, ekipno so bili žal malenkost prekratki da bi se uvrstili v polfinala. To prvenstvo nam bo ostalo v lepem spominu, kakor verjetno tudi drugim. Po tem uspehu so se Slovenci pogosteje udeleževali tudi mednarodnih turnirjev, kjer so nizali odlične rezultate. Milano 2009 (Jana Fuhrer 2.mesto, Team Slovenia 3. mesto), Milano 2010 (Peter Zidar 1. mesto, Jana Fuhrer 1. mesto), Praga 2010 (Peter Zidar 1. mesto, Jana Fuhrer 1. mesto, Sanja Kos 2. mesto), Pajulahti Games (Sabo Aleksander 2. mesto, Zidar Peter 3. mesto, Jana Fuhrer 2. mesto)
Leta 2009 na 2. Svetovnem prvenstvu v Handnu (SWE) so lahko prvič v zrak dvignili Svetovno prvakinjo Jano Fuhrer in pa celotno reprezentanco Slovenije, ker so postali ekipni svetovni prvaki. Tudi v kategoriji moških so se s 4. mestom Saba povsem približali zmagovalnem odru. Tak uspeh bo težko ubranljiv leta 2013, ko bo SP organizirano v Sloveniji (po vsej verjetnosti v Kamniku). Toda uspehi se s tem ne zaključujejo in so reprezentantje dobro formo potrdili že naslednje leto na EP, ki je bilo organizirano prav tako v Handnu. Naš uspeh pa je bil tako rekoč še boljši, saj so v zrak prvič dvignili tudi Evropskega prvaka Aleksandra Saba. Dodobra pa so proslavili tudi 2.mesto Jane Fuhrer in 2. mesto Slovenije v ekipnem tekmovanju.
Že od leta 2009 naprej pa se ob zaključku tekmovanja na Švedskem izvede turnir najboljših 12 (ETT) kamor se po zaslugi dobrih iger naših tekmovalcev skoraj vedno uvrstimo. V letu 2009 je Slovenija dobila v ženski konkurenci srebro z Jano Fuhrer in v letu 2010 srebro v moški konkurenci s Petrom Zidarjem).
Leta 2013 smo v Sloveniji izvedli Svetovno prvenstvo v Showdownu - Reprezentanca Slovenije je blestela saj smo postali Ekipni svetovni prvaki in v posamični konkurenci je Peter Zidar postal svetovni prvak, Jana Fuhrer pa svetovna podprvakinja. Žal pa nam je to prvenstvo poleg odličnih uspehov prineslo tudi prvi razkol in nestrinjanja v slovenski reprezentanci. (toda tudi to smo rešili)
Leta 2015 se je slovenska reprezentanca udeležila do sedaj največjega dogodka v okviru IBSA organizacije in sicer smo se v Seulu udeležili svetovnih iger za Slepe.
Tudi doma v Sloveniji se izvede poleg lige in državnega prvenstva, kar nekaj turnirjev. V avgustu vedno izvedemo naš najmočnejši turnir SDSS OPEN. Vsako leto izvedemo tudi šolsko prvenstvo in pa turnir za mlade na Kolpi, kjer se zbere lepa množica igralcev.
V vseh teh letih so se oblikovala imena, ki so do danes zaznamovala showdown v Sloveniji!
Emil Muri, kot predsednik ZŠIS, spodbujal in podpiral showdown na nacionalni ravni!
Gregor Habjan, kot slektor slovenske reprezentance (od 2005 naprej), skrbi za razvoj slovenskega showdowna in spodbuja ter trenira tekmovalce, da so uspešni tako v tujini, kot tudi doma v Sloveniji. Skrbi za razvoj športa slepih in slabovidnih in več kot uspešno sodeluje z Zvezo slepih in Zvezo za šport invalidov. Organizira večja tekmovanja v Sloveniji. Sodeluje ter sooblikuje showdown v tujini! Gregor v zadnjem času precej tudi posega v sodniške vode in sodi na turnirjih, katerih se naša reprezentanca ne udeleži ter v Sloveniji organizira tečaje za sodnike ter izpopolnjuje nove sodnike.
Nejc Jakič eden naših glavnih sodnikov showdowna. V Sloveniji je Nejc deloval v začetkih showdowna in že takrat postavil visoka merila in visoko kakovost sojenja. Bil je član IBSA podkomiteja. Izvedel tudi prve tečaje in izobraževanja za sodnike doma.
Anton Marton eden glavnih promotorjev showdowna v Sloveniji. Predvsem je zaslužen za začetek slovenske showdown zgodbe, soorganizacijo lige, spodbujanje izdelave miz in igranja showdowna v Sloveniji na Zvezi slepih, Zavodu in Medobčinskih društvih.
Jana Fuhrer je 4 x državna prvakinja, aktualna svetovna prvakinja, 2x športnica leta med invalidi, večkratna dobitnica priznanj olimpijskega komiteja in prejemnica različnih odličij po tekmovanjih BRAVO JANA!!).
Aleksander Sabo je 5x Državni prvak, aktualni evropski prvak, 1 x športnik leta med invalidi, dobitnik večih priznanj olimpijskega komiteja in prejemnik različnih odličij in priznanj na mednarodnih tekmovanjih.
Peter Zidar je 7x državni prvak, 1x svetovni prvak, 2x evropski prvak in večkratni zmagovalec mednarodnih turnirjev, konec leta 2016 tudi 1.igralec na svetovni rank lestvici, ter seveda večkratni prejemnik različnih odličij na različnih tekmovanjih. Je dobitnik priznanj in nagrad s strani panožnih zvez in občin v Sloveniji. Velja za daleč najuspešnejšega igralca showdowna v Sloveniji.
Sanja Kos, Jana Fuhrer, Tanja Oranič, Miha Susman, Simon Podobnikar, Peter Zidar in Aleksander Sabo; ekipno in nekateri posamično svetovni prvaki in dobitniki priznanja olimpijskega komiteja
Tanja Oranič, Jana Fuhrer, Aleksander Novak, Peter Zidar, Miha Susman, Aleksander Sabo, in Denis Repa; ekipno in nekateri tudi posamično evropski prvaki in dobitniki priznanja olimpijskega komiteja.
Več o slovenskem showdownu pa izveste na internet strani : http://www.showdown.si
Trener slovenske reprezentance Gregor Habjan pravi: »Za uspešen reprezentančni razvoj in razvoj slovenskega showdowna se moram zahvaliti domačim funkcionarjem ZŠIS in ZDSSS, igralcem in prijateljem, ki mi stojijo ob strani. Vsekakor pa bi se ob tej priložnosti želel zahvaliti tudi vsem mednarodnim funkcionarjem, sodnikom in prijateljem, ki ste me kot trenerja, vodjo ekipe in zadnje čase tudi kot sodnika lepo sprejeli medse. Vesel sem ker med vami lahko povem svoje mnenje in ker nas, kot državo Slovenija tudi cenite in spoštujete. Krister Olenmo tebi gre posebna zahvala za vse kar si naredil v svetu showdowna, tako se ti v imenu Slovenije še posebej zahvalim. Upam da nas boš kmalu popeljal tudi na paraolimpijske igre. Komentar k zgodovini slovenskega showdowna sem si upal zapisati kot, do sedaj edini trener slovenske reprezentance in ker imam rad showdown in moje tekmovalce. Vesel sem, da ste igralci showdowna preprosti, tekmovalni, prijateljski a vseeno športnega duha in ker ste v ta šport vpeti s srcem in močno voljo«.
Gregor Habjan, 2009
SHOWDOWN
(NAMIZNI TENIS ZA SLEPE IN SLABOVIDNE)
OD OBIČAJNE REKREACIJE IN ZABAVE
DO VRHUNSKEGA ŠPORTA Z VELIKO MERO RESNOSTI
Showdown je namenjen predvsem slepim in slabovidnim osebam. Velja za eno novejših oblik rekreacije, ki marsikateremu slepemu ali slabovidnemu popestri dan. Vsekakor lahko govorimo o prijetni obliki rekreacije, ki slepemu zagotavlja določeno varnost, sprostitev, druženje in nenazadnje tudi dokazovanje preko različnih tekmovanj. Razvoj na področju showdowna gre naprej, postavljajo in spreminjajo se pravila, organizirajo tekmovanja. V letu 2005 je IBSA (International Blind Sport Asociation) organizirala 1. Svetovno prvenstvo v showdownu na Češkem, katerega se je udeležila tudi Slovenska reprezentanca.
Zanimiva in kratka zgodovina :
Showdown je izumil Joe Lewis, popolnoma slepi kanadčan leta 1960. Želel je najti šport, ki bi ga lahko igral sam rekreativno ali/in tekmovalno brez pomoči normalno videčih. Po nekaj letnem poizkušanju in igranju, sta skupaj s Patrickom Yorkom, ki je tudi popolnoma slep zapisala nekaj osnovnih pravil in v njih navedla vse o opremi s katero naj bi igralec igro igral. Šport se je dobro predstavil na Para olimpijskih igrah v Arnhemu leta
Pri nas se je showdown pričel vidnejše pojavljati v zgodnjih devedesetih letih. Zveza slepih in slabovidnih, Medobčinska društva slepih in slabovidnih ter oba javna zavoda za slepo in slabovidno mladino, so pridobili načrte za izdelavo miz in loparjev, ter poskrbeli, da je prišlo do uresničenja načrtovanega. Ko so bile mize v ustanovah smo se počasi priučili pravil in se je pričelo igrati. Sprva se je igralo res zgolj za rekreacijo, nato pa je med slepimi vzklil tekmovalni duh in takoj ločil dobre od boljših, ter vzpodbudil razmišljanje o organizaciji državne lige in nenazadnje tudi Državnega prvenstva, ki je bilo prvič organizirano leta 2003 s strani Zveze za šport invalidov Slovenije.
Način in pravila igre:
Showdown je igra ki jo lahko igrata le dva igralca, drug proti drugemu. Igralna površina je vzdolžne ovalne oblike in je omejena s
Igra je vedno bolj atraktivna, hitra, grajena na močnih udarcih in ne dopušča napak. Tisti igralec, ki prvi doseže enajst točk in pri tem rezultatu vodi za dve ali več točk je zmagovalec. Vsak igralec servira dvakrat zaporedoma. Igralec dobi dve točki za dosežen gol in po eno točko, za vse napake, ki jih povzroči nasprotni igralec, pa naj bo to žogica v avtu, igra z preostalim delom telesa, žoga v mreži, prezgodnji servis, … Dober servis je večkrat pot do uspeha, ker je to začetni udarec ob katerem imamo dovolj časa za razmislek in izvedbo natančnega močnega servisa. Tekmovalec mora ostati popolnoma zbran skozi celotno tekmo in ne sme popustiti niti za trenutek, ker se mu zna to kaj hitro maščevati. Turnirska tekmovanja se igrajo na dva dobljena seta. V zadnjem času se finalni in polfinalni dvoboji igrajo tudi že na tri dobljene sete. Med seti igralci menjajo strani, kar zna biti pomembno zaradi poslušanja žogice. Tretji oz. peti set se igra v primeru rezultata 1:1. oz 2:2. Prav tako se tretji set igra tako da se servis izmenjuje na dva servisa, prav tako se igra do enajst z najmanj dvema točkama prednosti. Zmagovalec tretjega oz. petega seta je končni zmagovalec.
Okoljski dejavniki in posebnosti showdowna:
Načeloma velja, da imajo pri igranju showdowna prednost popolnoma slepi, ker za njih po pra
Na večjih turnirjih, tja do dvajset udeležencev se igrajo tekme vsak z vsakim in se sešteje končni izkupiček vsakega tekmovalca posebej. Zmaga z 2:0 se točkuje s 4 točkami, poraženec pa dobi 0 točk, zmaga z 2:1 se točkuje s 3 točkami, poraženec pa dobi 1 točko.
Organizator ob organizaciji večjega turnirja, kjer se odigra čez 100 tekem, potrebuje vsaj 10 miz in nekoliko več sodnikov. Ti večji turnirji se običajno odigrajo v prostorih, ki so zvočno izolirani, da hrup ki ga povzročata dva igralca med igranjem ne moti igre pri sosednji mizi. Vsaka miza mora biti v svojem prostoru. Prav tako je med igro prepovedano spodbujanje oz. navijanje za tekmovalca. Navijanje je zelo disciplinirano in v veliki meri spominja na navijanje pri tenisu. Sodnik je dolžan zagotoviti igralcema popolno tišino za nemoteno igro.
Končna misel:
Showdown se bo sčasoma razvil v zelo priljubljeno in zelo zahtevno športno zvrst med slepimi in slabovidnimi. Šport je potrebno najprej zdravo razširiti v državnem smislu po vseh državah v Evropi in svetu, kar bo pripeljalo do močnih mednarodnih tekmovanj in do razvoja kakovostno dobro pripravljenih tekmovalcev. Le tako si lahko obetamo v prihodnosti veliko tekmovanj na katerih se bodo igrale kvalitetne tekme na visokem nivoju. Le tako bomo zanimivi za širšo populacijo in si s tem povečali možnosti tudi vključitev na para olimpijske igre!